Zakaj se še zavarovati za nezgode?

Ali veste kaj dobimo z obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, če se pripeti nezgoda? Kaj pa dobimo še z dodatnim nezgodnim zavarovanjem?

Torej – zakaj bi imeli še nezgodno zavarovanje? Kako nam dodatno pomaga? 

Obvezno zdravstveno zavarovanje obsega zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela ter za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Zavarovanim osebam se zagotavlja v obsegu, ki ga določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju: plačilo zdravstvenih storitev, nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela, povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev.

Obseg pravic do zdravstvenih storitev je določen v odstotku od vrednosti storitev. To pomeni, da se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja financirajo nekatere storitve v polnem obsegu (100%), druge pa le v določenem odstotku od vrednosti storitve. Razliko do polne vrednosti morajo plačati zavarovane osebe iz lastnih sredstev, lahko pa se za doplačilo zavarujejo s prostovoljnim (dopolnilnim) zdravstvenim zavarovanjem. V tem primeru doplačilo krije zavarovalnica pri kateri ima oseba sklenjeno takšno obliko zavarovanja.

Dodatno nezgodno zavarovanje je potrebno prilagoditi svojim življenjskim potrebam in navadam.

V primeru nesreče ali nezgode se lahko soočamo z ogromnimi stroški, ki jih velikokrat ne moremo poravnati. Zato je dobro, da se predhodno sklene dodatno individualno ali družinsko nezgodno zavarovanje, kjer lahko v primeru najhujšega poskrbimo za finančno varnost.

Če pride na primer do nezgode z visoko stopnjo invalidnosti, je izplačana zavarovalna vsota po prejetem škodnem dogodku velikokrat rešitelj finančnih problemov, s katerimi se soočamo, kadar se moramo mi in naši bližnji prilagoditi življenju osebe z invalidnostjo.
 

Kakšna je razlika, če se nezgoda zgodi v prostem ali službenem času?

 
V primeru produkta GRAWE NEZGODA je krita nezgoda na delovnem mestu, v prostem času in tudi v primeru ukvarjanja z nenevarnimi športi.

Lahko se sklene tudi kolektivno nezgodno zavarovanje, kjer se v primeru nezgode zaposlenih v podjetjih, članom skupin in društev izplača določeno nadomestilo v primeru nezgode.

Razlika je velikokrat v višini premijskih stavkov, kateri se zvišajo v primeru 24 urnega kritja, se pravi v prostem in službenem času ali kadar se želimo zavarovati samo v službenem času ter ob prihodu/odhodu na delo.
 

So razlike med nezgodami? 

 
Predlagamo, da se stranka pred sklenitvijo pozanima, katera kritja želi skleniti.

Tudi zavarovalno vsoto naj prilagodi svojim potrebam ter zmožnostim.

Pri dodatnem nezgodnem zavarovanju lahko kombiniramo različna kritja, ki jih lahko tekom zavarovalne dobe tudi spreminjamo, kot npr. trajna invalidnost, nezgodna smrt, bolnišnična dnevnica, dnevno nadomestilo, nezgodna renta, nadomestilo za zlom kosti itd.

Nezgode se običajno ne posplošujejo, saj je vsak primer poseben in razlike so vidne po škodnem dogodku, zato večina zavarovalnic uporablja določene smernice, kako nezgodo oceniti. Kadar to ni možno, se obrnejo na zunanje izvedence in na podlagi njihovih ocen opredelijo na primer stopnjo invalidnosti.

Nezgoda se nam zgodi v tujini. Kakšna je v tem primeru razlika, če imamo samo obvezno in dopolnilno zavarovanje? Ali če imamo tudi dodatno nezgodno zavarovanje?

 
Zavarovanje samostojnega in družinskega nezgodnega zavarovanja pri GRAWE velja po vsem svetu. Pri obveznem zavarovanju lahko s t.i. evropsko kartico zavarovanci uveljavljajo nujne storitve in sicer neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže. Obseg in vrsto zdravstvenih storitev opredeli zdravnik, ki sprejme osebo na zdravljenje.
 
Evropska kartica ne pokriva npr. prevoza z helikopterjem zaradi poškodb na smučišču, prevoza v domovino, stroške turističnih ambulant na Hrvaškem, stroškov predčasne vrnitve, prevoza v primeru smrti itd., kar lahko priključite samemu dodatnemu nezgodnemu zavarovanju.

Pri dodatnem nezgodnem zavarovanju se po nezgodi seveda izplača tudi dogovorjena zavarovalno vsota za nastali škodni primer.